s predstavitvijo aktualne sodne prakse
Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na seminarju pridobijo 2 kreditni točki iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev IZS.
Gradbene pogodbe so običajno gospodarske pogodbe, saj je tudi naročnik najpogosteje gospodarski subjekt. Kadar pa gradnjo naroči fizična oseba – potrošnik, se za presojo pogodbenega dogovora in jamčevanja izvajalca za stvarne napake pri gradnji uporablja specialni zakon – Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki je pričel veljati 26. oktobra 2022 in se je pričel uporabljati 26. januarja 2023.
To pa pomeni, da so (prisilne) določbe ZVPot-1 specialnejše, tako od sklenjene gradbene pogodbe, kot tudi od določbo Obligacijskega zakonika (OZ), ki gradbeno pogodbo obravnava v posebnem poglavju (od 649. do 665. člena). Poleg tega v tem primeru ne uporabljajo Posebne gradbene Uzance (PGU), temveč se morata pogodbenika za uporabo PGU posebej pogodbeno dogovoriti.
ZVPot-1 nima posebnih določb glede pogodbenih dogovorov v gradbeni pogodbi, zato se v tem primeru v celoti uporablja Obligacijski zakonik, ki med drugim določa, da mora biti gradbena pogodba sklenjena v pisni obliki. Pogodbeni stranki se morata zato v gradbeni pogodbi natančno dogovoriti glede mnogih vprašanj, ki se pojavljajo v (sodni) praksi: o načinu naročila dodatnih del, o načinu plačila pogodbenih del in dodatnih del, o postopku glede stvarnih napak opravljenega dela, o zavarovanju nekaterih zahtevkov naročnika (iz naslova pogodbene kazni in jamčevanja za stvarne napake opravljenega dela).
Potrošniki pa bolj pogosto sklepajo podjemno (podizvajalsko) pogodbo, s katero se stranki dogovorila za izvedbo manjših gradbenih del: popravil, adaptacij, izvedbe inštalacij, ometov in pleskanja, izvedbe tlakov, zunanje ureditve ter razna obrtniška dela. Ker za to pogodbo ni potrebna pisna oblika, je lahko sklenjena tudi ustno, kar pa otežuje dokazovanje posameznega dogovora.
ZVPot-1 sicer opredeljuje jamčevalne zahtevke, podrobnejših določb pa ne vsebuje, zato se v zvezi z jamčevalnimi zahtevki uporablja ureditev iz Obligacijskega zakonika in sicer celotna ureditev iz podjemne pogodbe glede jamčevanja za stvarne napake opravljenega dela. Glede rokov, določenih za odgovornost izvajalca za stvarne napake pa veljajo roki iz ZVPot-1, določeni za odgovornost prodajalca za neskladnost blaga.
Predavateljica Dida Volk, univ. dipl. pravnica, sodnica na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, vam bo na praktičen in uporaben način predstavila sodne prakse in odločbe sodišč na domači strani Vrhovnega sodišča RS ter prikazala načine reševanja posameznih primerov.
TERMIN in KRAJ WEBINARJA
3. december 2024, od 9.00 do 12.00 ure, v spletni učilnici MCPZ. Po prijavi vam bomo na e-naslov poslali povezavo v spletno učilnico MCPZ in kratka navodila za prijavo in sodelovanje na webinarju.
PROGRAM
- Vsebina gradbene pogodbe (obvezna pisna oblika…)
- Razmejitev s podizvajalsko pogodbo (bistvene razlike, vrste poslov…)
- Sklenitev podjemne pogodbe in predmet pogodbe (vrste poslov…)
- Uporaba Posebnih gradbenih uzanc – PGU (kaj vsebujejo, poseben dogovor glede uporabe…)
- Pogajanja in sprejem ponudbe
- Pogodbena kazen – penali (določitev višine, uveljavljanje penalov)
- Dogovor o plačilu in določitev cene (pomen klavzule »ključ v roke«, ostali načini določitve cene)
- Odgovornost izvajalca za napake opravljenega dela (vrste napak, odgovornost projektanta…)
- Odgovornost za stvarne napake opravljenega dela je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti
- Vrste stvarnih napak pri gradnji (očitne napake, skrite napake, napake, ki zadevajo solidnost gradbe)
- Zahtevki naročnika, če so dela izvedena z napako – 100. člen ZVPot-1:
- neodplačna odprava nepravilnosti pri opravljeni storitvi
- ponovna izvedba storitve
- vračilo dela kupnine v sorazmerju z nepravilnostmi pri opravljeni storitvi
- odstop od pogodbe in zahtevek za vračilo plačanega zneska
- Vrstni red uveljavljanja zahtevkov:
- primarni zahtevek odprava napake v primernem roku (kaj je primeren rok?)
- znižanje kupnine (kdaj in kako se postavi zahtevek?)
- odprava napake preko tretjega izvajalca
- odstop od pogodbe
- Škoda, povezana s stvarno napako (zahtevki do polne odškodnine…)
- Roki (iz ZVPot-1) za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov:
- jamčevalni roki
- roki za grajanje
- roki za sodno uveljavljanje zahtevkov
- rok izvajalca, če je obstoj stvarne napake sporen (osem dni do prejema jamčevalnega zahtevka naročnika)
- Kako mora naročnik grajati napake? (pomen dogovora o odpravi napak in pomen pričetka odprave napak…)
- Razlika med jamčevanjem za stvarne napake in pogodbeno garancijo (za katero veljajo pravila ZVPot-1)
WEBINAR JE NAMENJEN pooblaščenim in nadzornim inženirjem, vsem udeležencem pri gradnji, tako investitorjem, izvajalcem, podizvajalcem, nadzornikom kot tudi projektantom.
PREDAVATELJICA: Dida Volk, univ. dipl. pravnica, je sodnica na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Je strokovnjakinja za izvršilno pravo. Predava in objavlja članke o temah s področja izvršilnega prava, pogodbenega prava, insolvenčnega prava, prava nepremičnin in zavarovanja terjatev.
KOTIZACIJA in PLAČILO
Cena seminarja je 150,00 EUR + 22% DDV. V primeru udeležbe dveh ali več oseb iz iste organizacije priznamo 10% popust za vsakega dodatnega udeleženca.
Kotizacijo je potrebno nakazati najkasneje 4 dni pred začetkom na Mednarodni center za prenos znanja, Kardeljeva ploščad 1, Ljubljana, na transakcijski račun NLB d.d., Ljubljana SI56 0202-4001-8530-936, sklic: 2024-123 oz. plačilo po e-računu za proračunske uporabnike.
Račun boste prejeli po zaključku seminarja.
